Navodila za pisanje seminarske naloge


Uvod

Seminarske naloge predstavljajo samostojni pisni izdelek študenta ali študentov, s katerimi se preizkušajo v izdelovanju obsežnejših strokovnih sestavkov, ki ga v pisni in ustni obliki predstavita ocenjevalcu in skupini študentov. Namen seminarske naloge je

  1. priprava na samostojno izdelavo preglednih in raziskovalnih prispevkov v delovnem obdobju,
  2. priprava na samostojno predstavljanje zaključenih strokovnih enot,
  3. učenje iskanja strokovnih informacij,
  4. uporaba sodobnih informacijskih tehnologij za pridobivanje in posredovanje informacij,
  5. obravnava neznanih strokovnih tem,
  6. gradivo za študij strokovnih tem.


Seminarsko nalogo lahko izdela študent sam oz. v skupini dveh ali več študentov kot zaključek samostojnega študija. Seminarska naloga je praviloma TEORETIČNA in nastane na osnovi študija literature kot pregledni prispevek, vendar ni le povzetek literature, ampak mora predstavljati študentov kritični pogled na določeno temo preučevanja. Lahko je tudi RAZISKOVALNA, ko se študent preizkuša tudi v raziskovanju.

Napotki za pisanje seminarske naloge

•    Besedilo naj bo napisano v Times New Roman, velikosti 12 pik, z 1,5 razmikom in robovi 2,5 cm, pokončna postavitev, obojestranska poravnava na papirju formata A4. V glavi naj bo v največ eni vrstici izpisan priimek in začetnica imena avtorja(ev), čemur sledi dvopičje in naslov seminarske naloge (Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog) velikosti 8 pik. V nogi naj bo izpisana zaporedna številka strani / skupno število strani (1/8) poudarjeno in velikosti 12 pik. Podrobnejša zgradba je predstavljena v poglavju Sestavni deli seminarske naloge.

•    Tabele naj bodo natipkane v besedilu rokopisa na mestu, kamor sodijo. Tabelo naj sestavljajo vrstice in stolpci, ki se sekajo v poljih. Tabele ločeno oštevilčite po vrstnem redu, vsaka tabela mora biti citirana v besedilu. Tabela naj bo opremljena s kratkim naslovom, v katerem morajo biti pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli.

•    Po možnosti se izogibajte fotografij in slik, ki jih ni mogoče enostavno vključiti v formatiran tekst. Črke, številke ali simboli na sliki morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da so berljivi tudi na pomanjšani sliki. Vsaka slika mora biti navedena v besedilu, ki se nanaša na sliko, oz. ga slika pojasnjuje. Besedilo k sliki naj vsebuje naslov slike in potrebno razlago vsebine. Slika mora biti razumljiva tudi brez branja ostalega besedila. Pojasniti morate vse okrajšave s slike. Uporaba okrajšav, ki so obrazložene le v besedilu članka, je v besedilu k sliki nedopustna.

•    Merske enote naj bodo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI).

•    Kraticam in okrajšavam se izogibajte, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot. V naslovih in izvlečku naj ne bo kratic. Na mestu, kjer se kratica prvič pojavi v besedilu, naj bo le-ta polno izpisana, v nadaljnjem besedilu uporabljano kratico navedite v oklepaju.

 

Sestavni deli seminarske naloge

Osnovni sestavni deli naloge so:

  • 1. stran: NASLOVNA STRAN
  • 2. stran: KAZALO

TEORETIČNA SEMINARSKA NALOGA:

  • 3. stran: UVOD
  • Nadaljnja vsebina naj bo razdeljena na smiselna vsebinska poglavja in podpoglavja glede na obravnavano tematiko.
  • SKLEP
  • ZAHVALA
  • LITERATURA
  • POVZETEK
  • ABSTRACT (v angleškem jeziku)
  • PRILOGE

RAZISKOVALNA SEMINARSKA NALOGA:

  • 3. stran: UVOD
  • NAMEN, CILJI, HIPOTEZE
  • METODE: opis uporabljenih metod, tehnike, instrumenti, vprašalniki opis vzorca, spremenljivke, statistične tehnike.
  • REZULTATI
  • RAZPRAVA
  • SKLEP
  • ZAHVALA
  • LITERATURA
  • POVZETEK
  • ABSTRACT (v angleškem jeziku)
  • PRILOGE

Kazalo

Vsebinsko kazalo vključuje konkretna imena poglavij in podpoglavij z navedbo strani. Priporočamo številčenje poglavij in podpoglavij z arabskimi številkami, ki so ločene s piko (na koncu pike ni). Če kazalo obsega več strani, priporočamo, da so strani vsebinskega kazala označene z rimskimi številkami. Večina urejevalnikov besedil omogoča številčenje strani, slik, tabel in poglavij avtomatično, kar olajša tudi pripravo kazal.

Poleg vsebinskega kazala, ki je obvezno, so lahko dodana še samostojna kazala za tabele, grafe, slike seznam prilog, imensko kazalo itn., ki jih dodamo na koncu seminarske naloge.

Uvod

Uvod je kratek. Uvod nas seznanja z nalogo. Dolžina uvoda je v sorazmerju z obsegom naloge. Z uvodom se začne številčenje strani z arabskimi številkami in tudi številčenje poglavij. Uvod uvede bralca v problem naloge, zato prinaša glavne informacije o nalogi. V uvodu označimo problem tako, da ga nekoliko pojasnimo in razložimo, čemu se nam je zdelo potrebno in koristno pripraviti prav to seminarsko nalogo.


OBLIKA NALOGE

TEORETIČNA SEMINARSKA NALOGA

Pri teoretični nalogi predstavlja ta del osrednji ali glavni del naloge, zato ga ne imenujemo teoretični del, ampak poglavja in podpoglavja poimenujemo s konkretnimi naslovi.

Imena poglavij in podpoglavij sledijo določeni strukturi naloge. Navadno so za poglavja in podpoglavja značilni odnosi nadrejenosti in podrejenosti. Pogosto se začne z opredelitvijo pojmov in se nato postopoma prodira in proučuje neki problem na sintetično-analitični način. Zaključek predstavlja sinteza, ki vključuje ne le kritičen povzetek vsega navedenega, ampak tudi avtorjev pogled in odnos do preučevanega problema.

Ko navajamo misli različnih avtorjev, pazimo, da si jih ne prilaščamo. Kar ni naše, navedimo, čigavo je. Misli lahko povzemamo dobesedno, tedaj jih ustrezno označimo z navednicami ali pa misli povzemamo s svojimi besedami. V obeh primerih moramo obvezno navesti avtorja ali avtorje. To naredimo tako, da pred piko v povedi, kjer smo navedli misli drugih v oklepaju navedemo zaporedno številko citata, ki ga potem v poglavju LITERATURA napišemo v celoti. Način citiranja je opisan v nadaljevanju.

 

RAZISKOVALNA SEMINARSKA NALOGA

Pri raziskovalnih nalogah je teoretični del – uvod v preučevani problem, ki predstavlja izhodišča in ozadje raziskave problema. Vključuje lahko tudi zgodovinski pogled na problem raziskovanja in omenja rezultate raziskav, ki so problem še raziskovale. Seveda naj raziskava ne bi bila ponovitev že opravljenih raziskav (čeprav je lahko tudi to, če npr. želimo opraviti raziskavo na drugačnem vzorcu ali podobno). Praviloma je vsako raziskovanje nadgradnja prejšnjih raziskav, ki problem raziskovanja osvetljujejo z različnih vidikov.

Kaj je problem raziskovanja in kako ga izbrati? Problem raziskovanja lahko poda mentor v obliki tem, med katerimi študent izbere tisto, ki ga najbolj zanima. Lahko pa problem raziskovanja izpostavi študent sam kot neko vprašanje, ki naj bi se raziskalo in privedlo do odgovorov. Uvod končamo z navedbo razlogov, ki so nas privedli do tega, da se nam zdi potrebna obravnava prav te teme.

 

Namen in cilji

Na kratko nanizamo namen in cilje naloge.

 

Hipoteze ali predpostavke

To so domnevni odgovori na raziskovalna vprašanja, ki oblikujejo odnos med pojavi na tak način, da jih je mogoče empirično preveriti. Hipoteze morajo biti jasno navedene, kar pomeni, da puščajo dvoumnosti in morajo biti usklajene z raziskovalno metodo in tehnikami raziskovanja.

 

Metode

Metode pojasnijo splošen način organiziranja raziskovanja obravnavanega problema. V fazi zbiranja podatkov lahko uporabimo merjenje, anketiranje, sistematično opazovanje, intervjuvanje, testiranje, analizo besedil itn. Da pridemo do podatkov, moramo sestaviti ali pa uporabiti že sestavljen instrument. Instrument je priprava za zbiranje podatkov, npr. anketni vprašalnik, intervju, ocenjevalne lestvice, test, lestvice stališč, opazovalne sheme itn. Če uporabimo že sestavljen instrument, je navadno že preverjen glede merskih značilnosti. Opišemo vzorčenje, ki je navadno naključno ali sistematično. Pri opisu vzorca navedemo seznam spremenljivk. Spremenljivke so lastnosti pojava, ki je predmet raziskovanja. Statistične metode obdelave podatkov – navedemo, katere statistične tehnike za obdelavo podatkov smo uporabili. Pri tem se je potrebno znanje iz statistike.

 

Rezultati

Do rezultatov lahko pridemo s kvalitativno ali s kvantitativno obdelavo podatkov. Prikažemo jih lahko besedno, številčno, tabelarično in grafično. Tisto, kar ni nujno potrebno in le osvetljuje besedilo, lahko vključimo med priloge. Pri tem bodimo pozorni, da tabele in grafe označimo in številčimo. (Tabele navadno označimo na vrhu pred tabelo, slike pod sliko.) Posebno poudarimo rezultate, ki potrjujejo ali zavračajo postavljene hipoteze. To delamo za vsako raziskovalno hipotezo posebej.

 

Razprava

Razprava vključuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, da si ustvarimo čim bolj celovito podobo o raziskovalnem problemu. Rezultate kritično vrednotimo in razlagamo glede na cilje ter hipoteze in glede na ugotovitve drugih (citiranih) avtorjev.

Medtem ko je pri rezultatih težnja po čim bolj objektivni sliki stanja, pa je pri razpravi prisoten večji vpliv subjektivnega dejavnika. Zato pri razpravi pazimo, da ne postavljamo neustreznih sklepanj, da ne posplošujemo na osnovi nereprezentativnega vzorca, da ne postavljamo splošnih trditev, ki nimajo osnove v naših rezultatih itn. Navaja pa predloge, kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in pomanjkljivosti naloge.

Sklep

Sklep predstavlja sintezo naloge. To je povzetek najpomembnejših spoznanj raziskovanja, ki odgovori na raziskovalna vprašanja, postavljena v uvodu oz. na hipoteze. Sklep povzema spoznanja in informacije. V njem navadno tudi ni citatov. Vključuje pa predloge za nadaljnje raziskovanje, predloge za prakso itn.

 

Literatura

Literatura je seznam pisnih in spletnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. V literaturo sodijo poglavja iz učbenikov in zbornikov, pregledni, strokovni, raziskovalni članki iz revij in spletnih naslovov strokovnih organizacij ali kongresov. V literaturo ne sodijo objave iz dnevnega časopisja, zloženk, ustni in neobjavljeni viri. Navedite imena vseh avtorjev, v primeru, da je avtorjev sest ali več, navedite prvih šest avtorjev in dodajte et al.

Povzetek

V največ 5 stavkih (navadno iz sklepa) povzeto bistvo seminarske naloge.

 

Abstract

Izvleček preveden v angleščino ali nemščino (odvisno od zahtev profesorja).

 

Priloge

Med priloge spada vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le bremenilo. Priloge lahko vključujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvice stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in drugo gradivo. Sem sodijo seznami slik, tabel, kratic ipd.

Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vključujejo tudi oznake poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se začne na novi strani. V besedilu pa se sklicujemo na priloge. Npr.: (Priloga 1).





Komentarji

Oglas sponzorja




Prihajajoči dogodki