Prehrana

Zakon o šolski prehrani

Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani  (Ur. l. RS št. 3/2013)  v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS št. 62/2010  in 40/2011) in  Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS št. 40/2012). Zakon o šolski prehrani se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v RS, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, ne pa tudi za udeležence izobraževanja odraslih.  Določbe v zvezi s smernicami za prehranjevanje v vzgojno – izobraževalnih zavodih ter spremljanjem prehrane, opredeljene v 2. členu zakona, se smiselno uporabljajo tudi v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.

 

1. Organizacija

  • šola  je v dneh, ko poteka pouk, dolžna organizirati malico za vse učence, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno ponudbo šola lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldanski malico;
  • svet šole sprejme pravila šolske prehrane (lahko so sestavni del obstoječih šolskih pravil), v katerih opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev in staršev;
  • šola nabavo, pripravo in razdeljevanje lahko prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod (vrtec, šolo, dijaški dom, CŠOD...), izjemoma pa lahko tudi na zunanjega izvajalca (drugi javni zavodi, zasebna podjetja ipd.), vendar si mora tem primeru pred začetkom postopka pridobiti soglasje sveta šole;
  • vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 135. dopisni seji dne 11. 8. 2010;
  • Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (pdf)
  • šola lahko imenuje skupino za prehrano;
  • šola mora sestavo malice ustrezno prilagoditi tistim učencem in dijakom, ki skladno s smernicami za prehranjevanje tovrstno prilagoditev potrebujejo, ostale obroke pa prilagodi v skladu s svojimi zmožnostmi;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi v svojih prostorih in na površinah, ki sodijo v šolski prostor, ne smejo imeti nameščenih prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače. Izjema so zbornice oziroma prostori, namenjeni izključno zaposlenim, kjer so lahko nameščeni prodajni avtomati za distribucijo toplih napitkov.

 

2. Prijava in odjava šolske prehrane ter odjava posameznih obrokov

  • Šola do začetka šolskega leta seznani dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih in o subvencioniranju malice dijake;
  • prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je dijak v oskrbi. Prijava se odda  na obrazcu (slovenski obrazec, slovensko-italijanski obrazec, slovensko-madžarski obrazec), ki je priloga zakona; zaradi spremembe zakonodaje se spodnji del obrazca »Vloga za dodatno subvencijo za malico« in »Vloga za subvencijo za kosilo« ne izpolnjuje;
  • s prijavo na šolsko prehrano nastopi obveznost dijakov in njihovih staršev, da spoštujejo pravila, plačujejo prispevke, pravočasno odjavljajo obroke in  plačajo polno ceno obroka, če le-ta ni pravočasno odjavljen;
  • prijava se lahko kadarkoli prekliče;
  • starši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je dijak v oskrbi, lahko posamezni obrok odjavijo (npr. če dijak zboli itd.);
  • obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej do ure, ki jo določi šola, oziroma še isti dan, če tako določi šola;
  • starši lahko dijaka pooblastijo, da sam odjavi posamezni obrok;
  • za dijaka, ki v imenu šole sodeluje pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih in je zato odsoten  od pouka, posamezni obrok odjavi šola.

 

3. Subvencioniranje šolske malice v šolskem letu 2013/2014

Upravičenci do subvencije za malico so tisti dijaki, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do subvencije. Vloga za subvencijo se odda na pristojnemu centru za socialno delo. Dijakom subvencija pripada od prvega šolskega dne dalje, če pravico uveljavljajo še pred začetkom šolskega leta, torej do konca avgusta. Če pravico uveljavljajo kasneje, jim subvencija, če je vloga odobrena, pripada od naslednjega dne, ko CSD prejme vlogo za subvencijo.

  • Do polne subvencije za malico oziroma do v celoti brezplačne malice so upravičeni dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 42 % neto povprečne plače v RS.
  • Do delne subvencije za malico so upravičeni dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša:
    • nad 42 do 53 % neto povprečne plače v RS (peti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 70% cene malice oziroma
    • nad 53 do 64 % neto povprečne plače v RS (šesti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 40% cene malice.
  • V izjemnih primerih lahko center za socialno delo upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče.
  • Subvencijo za malico lahko ne glede na zgoraj navedene pogoje dobijo tudi dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil.
  • Dijakom, ki bivajo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven zavoda pripada pravica do subvencije v višini cene malice. Pravica nastopi ob prijavi na malico in centri za socialno delo za te dijake ne bodo izdajali odločb.

 

4. Cena malice v šolskem letu 2014/15

  • Cena malice znaša 2,42 evra,
  • za prejemnika 70% subvencije 0,73 evra,
  • za prejemnika 40% subvencije 1,45 evra.




Komentarji

Oglas sponzorja




Prihajajoči dogodki