Poklicna matura

S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij.

Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.


Pogoji za opravljanje poklicne mature


Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je:

  • uspešno končal 4. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja,
  • uspešno končal 2. letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja,
  • zaključil 4. letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj,
  • opravil mojstrski izpit.


Prijava in izpitni roki


Kandidat se k poklicni maturi prijavi na tisti šoli oz. organizaciji za izobraževanje odraslih, na katero je bil vpisan v času izobraževanja oz. kjer je končal zadnji letnik, do roka, določenega s koledarjem poklicne mature. Kandidati s posebnimi potrebami prijavi priložijo izpolnjen obrazec »Uveljavljanje pravic pravic kandidata/-ke s posebnimi potrebami pri opravljanju mature«.

Abecedni seznam vseh izobraževalnih programov, v katerih je mogoče opravljati poklicno maturo, je objavljen v maturitetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo.

Kandidat se k poklicni maturi prijavi na šoli, kjer je opravil zaključni letnik.

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih, spomladanskem, jesenskem in zimskem. Dijak se lahko prijavi h kateremkoli roku.

Šola lahko za dijake zaključnih letnikov v okviru priprav na poklicno maturo izvede predmaturitetni preizkus. Obseg, način in rok opravljanja predmaturitenega preizkusa določi šolska maturitetna komisija.

Obrazce za prijavo k poklicni maturi lahko najdete na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.


Opravljanje poklicne mature v dveh delih


Poklicna matura se praviloma opravlja v celoti, kar pomeni, da je treba izpite iz vseh štirih predmetov opraviti v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).

Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, lahko izjemoma opravljajo:

  • kandidati brez statusa dijaka – če želi tak kandidat opravljati maturo v dveh delih, mora to navesti že v prijavi,
  • kandidati s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi,
  • drugi kandidati, ki jim opravljanje poklicne mature v dveh delih na podlagi utemeljene vloge in priloženih dokazil dovoli Državna komisija za poklicno maturo.


Razlika med poklicno in splošno maturo

glede nadaljnjega študija je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe, višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne.

Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij, morajo ob poklicni maturi opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo ne omogočajo prav vsi univerzitetni študijski programi, vendar pa velika večina. Različni univerzitetni programi zahtevajo takšen izpit iz različnih predmetov – to je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis, objavljenega na spletni strani visokošolske prijavno-informacijske službe.

Posamezne izpite splošne mature lahko opravljajo poklicni maturanti, ki:

  • so že opravili poklicno maturo,
  • so se prijavili k poklicni maturi,

vendar le, če je ta izpit pogoj ali kriterij za vpis v visokošolski program.

Za opravljanje izpita iz posameznega predmeta splošne mature se kandidat prijavi na šolo z gimnazijskim programom v enakih rokih, kot veljajo za splošno maturo (ponavadi je to istočasno s prijavo na poklicno maturo). Na izbrani šoli dobi kandidat vse informacije o prijavi in opravljanju izpita.

VIR: RIC, državni izpitni center





Komentarji

Oglas sponzorja




Prihajajoči dogodki